Življenjski standard delovnih ljudi se navkljub že tako velikemu socialnemu opustošenju še vedno iz dneva v dan znižuje, saj vladajoče politične elite poznajo le jezik zategovanja pasov in novih varčevalnih ukrepov.

{jcomments on}
Kljub prepričljivim indicem, da politika varčevanja ne deluje, bruseljski tehnokrati in politične elite držav centra EU z nezmanjšanim tempom diktirajo enake ukrepe – privatizacijo, fleksibilizacijo in zmanjševanje proračunske porabe – ne glede na posledice, ki jih ti ukrepi prinašajo delovnim ljudem. Ne le, da vse vladajoče elite prostovoljno prisegajo na takšno politiko, njihov del v državo celo kliče Trojko, kar neposredno kaže na njihov odnos do blaginje ljudi. Podobne razmere vladajo v vseh državah evropskega obrobja, pa tudi drugod po svetu, kar kaže, da je kapitalizem bankrotiral – nakopičena protislovja ga vodijo v ropanje, plenjenje in uničevanje življenj delovnih ljudi.

Edina rešitev je socialistična. Da bi jo dosegli, je potrebno prekiniti s političnim enoumjem, na katerega prisegajo vladajoči politiki vseh barv. Obstoječe stranke vsaka štiri leta s praznimi obljubami podobno kot na sejmu nabirajo volilne glasove, nato pa do naslednjih volitev pozabijo na potrebe ljudi ter nadaljujejo s politikami v korist gospodarskih in finančnih elit.

Namesto tega moramo zgraditi socialistično alternativo, ki bo upoštevala potrebe delovnih ljudi in bo imela široko podporo delovnih ljudi, obenem pa bo njeno vodilo demokratično izražena volja članstva. Le socialistična alternativa lahko v prvem koraku odločno zavrne uničujoče varčevalne politike in se upre prisilam evropskih integracij, v drugem pa ob podeljenem mandatu začne preobražati kapitalistično državo in gospodarstvo v socialističnega: kjer so vodilo potrebe ne pa profit.