Prvi maj, mednarodni praznik delavstva. Dan, ko obeležujemo stoletne boje delavstva za osemurni delavnik, pravico do dopusta, bolniške in porodniške odsotnosti, solidarnostne pokojninske sisteme, ukinitev otroškega dela, brezplačno in vsem dostopno šolstvo in zdravstvo. Za socialne pravice, ki so danes povsod po Evropi ogrožene. Povsod po Evropi namreč vlade pod geslom »konkurenčnosti« in »varčevanja« te pravice ukinjajo ali pa jih delodajalci sistematično kršijo.
V Sloveniji smo v zadnjem letu imeli dve vladi, ki sta z enakim zanosom uveljavljali protisocialne reforme. Naj v nadaljevanju izpostavimo le najpomembnejše. Ustanovitev slabe banke je izgube privatnega sektorja prenesla na breme države. Nastale dolgove po Zakonu o uravnoteženju javnih financ deloma plačujejo javni uslužbenci, deloma pa jih bo država poravnala z razprodajo državnih podjetij. V ta namen je bil ustanovljen državni holding, ki bo razprodajal uspešna podjetja v državni lasti, kot sta Zavarovalnica Triglav in največji slovenski davkoplačevalec Telekom – ter celo infrastrukturna podjetja kot sta Luka Koper in Adria Airways. Svoj del dolga bodo poravnali tudi študentje, saj jih bo po novem Zakonu o visokem šolstvu do 40% na rednem študiju plačevalo šolnine. Del dolga bodo z napovedano reformo zdravstva plačali pacienti, del pa vsi, ko plačujemo višji DDV.
Prebivalke in prebivalci Slovenije smo povsem izločeni iz odločanja o razprodaji naše prihodnosti in teptanju naših pravic, saj so ustavne spremembe onemogočile referendumsko odločanje o kakršnihkoli zadevah, ki imajo “proračunske posledice”. Za piko na i pa je vlada Alenke Bratušek že ob svojem nastopu z vpisom »zlatega fiskalnega pravila« v ustavo vse prihodnje vlade obvezala k nadaljevanju teh politik.
Ob tem Zveza svobodnih sindikatov Slovenije poroča, da se iz leta v leto veča število neplačanih prispevkov za zaposlene, število neizplačanih plač in drugih kršitev na področju dela in socialne varnosti. Inšpektorat RS za delo je v letu 2013 opravil 10.985 pregledov in ugotovil kar 9.762 kršitev, od tega več kot tretjino (3.601) na področju neizplačanih plačil za delo. Še bolj zaskrbljujoče je stanje v plačevanju socialnih prispevkov za zaposlene: terjani znesek dolga iz naslova prispevkov za socialno varnost se je od leta 2010 povečal iz 272.718.431 na 377.962.297 evrov v letu 2014.
V takšnih okoliščinah je še toliko bolj pomembno, da se spomnimo preteklih delavskih in emancipatornih bojev. Ne le tragedije na trgu Haymarket v Chicagu, ki jo obeležujemo prvega maja, ampak vseh bojev naših prednikov, ki so izbojevali socialno državo in dvignili delavne ljudi iz brezupa in revščine.
In kar je najpomembneje: ob prazniku spomnimo naše prijateljice in prijatelje, znanke in znance, sorodnice in sorodnike, tovarišice in tovariše, da delavski razred niso samo industrijski delavci in delavke, temveč smo to vsi, ki moramo za svoje preživetje prodajati svojo delovno silo: učiteljice in učitelji, novinarke in novinarji, zdravnice in zdravniki, oblikovalke in oblikovalci, kulturne delavke in delavci, programerke in programerji, gasilke in gasilci, prekerne delavke in delavci…
Vsi smo delavski razred in pravice nas vseh, kar jih je še ostalo, so ogrožene! Ne pustimo se zavesti oblastnikom, ki nas prepričujejo v nujnost varčevanja. Ob tem pravijo, da moramo stisniti zobe, ker je kriza, nato pa bo spet vse po starem. Nasprotno: tukaj in zdaj sooblikujemo novo družbeno ureditev! Koliko pravic bomo v njej uživali je odvisno samo od nas samih. Spomnimo se najpomembnejšega nauka prvega maja: Pravice nam niso podeljene, ampak izborjene!
S tovariškimi pozdravi,
Iniciativa za demokratični socializem
