V Franciji, Italiji in drugje po Evropi je bil prvi marec dan stavke tujih priseljencev za njihove pravice in solidarnosti demokratičnih domačinov z njihovimi mpričakovanji.

{jcomments on}

 

V Trstu je bil dan zelo živahen. Beli, črni in rumeni so šli po mestnih ulicah in skupaj brisali rasistične napise z zidov. Precej jih je bilo, še posebno blizu Akvedota, kjer se zbirajo desničarji. 

Na Ponterošu se je nato zbralo kakih tisoč ljudi, v glavnem mladih. Veliko je bilo zamorcev, prav tako priseljencev iz Latinske Amerike in Magreba. Prav tako je bilo veliko domačinov, predvsem mladih. Tudi nekaj Slovencev. Med priseljenci so manjkali Kitajci in Srbi, ki se očitno držijo malo vsaksebi. 

Sprevod je ob ritmičnem zvoku afriških bobnov šel po Korzu do Goldonijevega trga, dol po Carduccijevi do Oberdanovega trga. Pred deželo so se spomnili predloga Lige, da bi tujcem onemogočili zdravstveno oskrbo. Višek rasiszma in kapitalistične miselnosti, češ da je treba vsako storitev plačati. 

Potem še dol po Ghegovi ulici do železniške postaje in po nabrežju do Velikega trga, kjer so se vsi zbrali pred prefekturo. Triučklanska delegacija se je odpravila k prefektu, da bi protestirala zaradi diskriminatorske in prav nič integracijske politike Italije. Obenem so sprergovorili priseljenci sami in tožili zaradi neprekinjenih racij mestne policije proti uličnim prodajalcem, nenehno odlašanje z izdajanjem dovoljenj za bivanje in proti lagerju v Gradiški za priseljence. 

Med sprervodom smo lahko tudi prisluhnili ugotovitvi, da je nasprotovanje selitvi nezgodovinsko. Navsezadnje je sedanja oblika našega planeta sad stoletnih selitev. Dovolj je, če pomislimo na evriopsko kolonizacijo Amerike in emigracijo Italijanov, ki so naselili domala ves svet.