Ko je stvar mimo, ti pridejo najboljše ideje, kaj bi bilo treba storiti, da bi “fešta” bolje uspela. Upam, da mi ne bo nihče zameril, če povem, kaj bi bilo treba storiti, da bi praznik prijateljstva in sprave bolje uspel ali, da bi vsaj zgledal bolj iskreno doživet.
Kot dobro integriran Italijan, ki ve, da “l’acqua passata non macina più”, prepuščam vsa stoletja do 31. decembra 2000 poklicnim in ljubiteljskim zgodovinarjem. Za 21. stoletje pa bi se mojem mnenju spodobilo sledeče:
1. predsednik moje države naj bi se javno opravičil svojima gostoma za 10. februarja 2007 izrečeno žalitev o “slovanskem krvoločnemu besu”,
2. predsednik moje države naj bi se javno opravičil svojima gostoma za 10. februarja 2007 izrečeno žalitev o “aneksionističnem načrtu”,
3. predsednik moje države naj bi se javno opravičil svojemu hrvaškemu kolegi, ker je 10. februarja 2007 podelil priznanje “žrtve slovanskega krvoločnega besa” Vincenzu Serrentinu, ki je bil član 11. oktobra 1941 protizakonito ustanovljenega Izrednega sodišča za Dalmacijo, katerega kriminalno početje je bilo tako hudo, da je Benito Mussolini 24. oktobra 1941 ustanovil Posebno sodišče za Dalmacijo, da bi onemogočil delovanje zločinskega Izrednega sodišča (javni tožilec Vojaškega sodišča Umberto Maranghini je uradno poročal o kriminalnem početju Izrednega sodišča – L.R. Hrvatska pa je Serrentinu omogočila tudi priziv na Vrhovno sodišče Hrvatske),
4. predsednik moje države naj bi se javno zahvalil svojemu slovenskemu kolegi, ker je njegova država že pred leti izplačal na fiduciarni račun pri Dresdner Bank Luxembourg svoj delež odškodnine za zapuščeno imetje na njenem ozemlju,
5. predsednik moje države naj z vso svojo avtoriteto spodbudi našo vlado, da nemudoma dvigne denar na fiduciarnem računu pri Dresdner Bank Luxembourg in ga razdeli med ljudi, ki jim pripada: nobenega dvoma ne more biti, da bi bili prejemniki bolj zadovoljni s pravično odškodnino kot pa so z vencem pred železniško postajo.
V kolikor bi slovanska kolega ne zmogla tolikšnega prijateljstva in spravljivosti, bi to bil samo ponoven dokaz o višji kulturni ravni Apeninskega polotoka.
Trst, ob 221. obletnici francoske revolucije (14. julija 2010)
Samo Pahor
dvakrat zapriseženi italijanski državljan
profesor državljanske vzgoje v pokoju
