Ta zgodba s Finijevim stanovanjem je prava farsa, s katero desnica vleče za nos javnost že celo poletje, medtem ko se pravi problemi kopičijo, kakor smeti v Neaplju.

{jcomments on}

 

    Nismo “democrats”, da bi navijali za Finija, čeprav mu priznamo, da voha veter in zna po njem obračati svoj plašč. Toda način, kako se ga je lotil Berlusconi, je naravnost škandalozen. Premier ve, da ima v svojih očeh težko bruno, pa išče trsko v očesu svojega današnjega nasprotnika, ker se mu je izneveril in mu (tako se zdi) noče slediti na poti zanemarjanja problemov države zaradi reševanje lastne kože na sodiščih… 

   Morda pa bo naše bralce zanimalo, kakšno je, to bruno v Berlusconijevem očesu. Najprej aktualnost. Še vedno je Berlusconi začasno tudi minister za gospodarski razvoj, ker je v njem nadomestil Scajolo. Ta se je moral odpovedati stolčku, ko so ga zalotili, da mu je nepošten gradbinec, ki se je okoriščal z javnimi deli, nekako podaril, oziroma plačal luksuzno stanovanje nasproti rimskega Koloseja. 

   Toda niti Berlusconi ni čist v teh zadevah. Bremeni ga način, kako je v mladih letih prišel do razkošne graščine, vile v Arcoreju, od koder vlada Italiji. Bilo je pred 40 leti, ko je markiz Xasati Stampa ustrelil lepo ženo Anno Ballarino in njenega občasnega ljubimca, mladega Massima. Potem si je tudi sam vzel življenje. Tragedija je polnila strani rumenega tiska s kroniko in za tiste čase naravnost škandaloznimi slikami gole žrtve umora.  Ostala je samo Anina mladoletna hčerka, ki se je pred medijskim hrupom umaknila v Brazilijo. Njen varuh, rimski odvetnik Cesare Previti, je medtem prodal vilo družine Casati Stampa v kraju Arcore pri Milanu. Komu? Silviu Berlusconiju, ki je mladoletnici plačal z vrednostnimi papirji, ki v resnici niso imeli nikakršne vrednosti. Skratka, varuh in kupec sta dekle opeharila!

   In kaj naj rečemo o Finiju? Da je očitno njegova stranka, z njegovo vednostjo, prodala monegaško stanovanje nekemu fantomskemu podjetju ali pa ga sdamo prepisala nanj, da bi davkariji kaj prikrila ali utajila. In da je tja šel stanovat Finijev svak. Gre za majhne goljufije (če so resnične), ki so del vsakdana, predvsem v Italiji. Zanimivo je samo, da se je Berlusconi s svojimi pajdaši lotil načrtnega moralnega uničenja svojega nasprotnika, ker se mu je le-ta izneveril. 

   Ponavljamo: Fini nam ni bogvekaj simpatičen. Nismo pozabili njegovega rovarfjenja po slovenskih vaseh z Griklzovimi in Menievemi škvadristi, niti obstrukcije proti našim pravicam. Sedaj bi rad bil predstavnik zmerne desnice. Nja dokaže, vendar njegov prostor je tam, na desni, ne pri nas, na levi. In mtoijo se “democrats”, ki mislijo, da jim bo pomagal nazaj na oblast.