Na splošno je 8.marec povsod priznan kot mednarodni dan žensk v boju za enakopravnost. Zakaj prav 8. marec? Zgodovina tega datuma je kar se da zapletena. Nekateri omenjajo požar tekstilne tovarne v New Yorku, v katerem je umrlo 129 delavk.

{jcomments on}

 

Drugi se sklicujejo na sklep mednarodne ženske konference, na kateri je Klara Zetkin predlagala dan boja za žensko enakopravnost, vendar je ta datum bil 19. marec. 8. marca (oziroma 23.februarja po pravoslavnem koledarju) je leta 1917 v Rusiji izbruhnila “februarska revolucija”. Pričela se je z množičnimi ženskimi demonstracijami v Petrogradu.
Natančni datum 8.marca so končno predlagale komunistične ženske na moskovski konferenci junija 1921.
V Italiji 8.marec ni dela prost praznik, kot je bil v socialističnih deželah. Vendar ga praznujemo na najrazličnejše načine, od shodov in demonstracij do nedolžnih veseljačenj.

Tokrat bi omenili vsaj tri pomembne dogodke, ki nas vežejo na 8.marec.
Pred nekaj tedni je več kot milijon žensk v Italiji spontano demonstriralo proti premierju Berlusconiju in njegovemu poniževanju-izkoriščanju žensk, tudi mladoletnic. Demonstracije so potekale pod geslom “Kdaj, če ne zdaj?”
V arabskem svetu, točneje v Kairu, pripravljajo milijonsko demonstracijo, s katero bodo ženske zahtevale novo vlogo in večjo enakopravnost v družbenem redu, ki se poraja po nedavnih uporih proti avtokratom.
V Indiji se dogaja, da mlade vdove brez pravic oddajo v nekakšne bordele, kjer se morajo preživljati tudi s prodajanjem lastnega telesa. V Kalkuti, na nogometnem stadionu, se je zbralo 15 tisoč takih žensk, ki so zahtevale pravico do dostojanstvenega življenja. Ob zaključku demonstracije so ženske na stadionu pomenljivo zapele pesem “Bandiera rossa”.