Zakaj ne pustijo ljudem izbire? Nenačelna koalicija ABC (Alfano, Casini, Bersani) se je tokrat dogovorila tudi o volilni reformi. Pri tem poudarjajo, da bodo ljudje spet lahko izbirali. Kaj pa? Preferenc ne bo, ker jih velike stranke ne marajo.
Ponujajo nam enomandatna volilna okrožja s kandidatom, ki bo že napisan na glasovnici. In temu pravijo svobodna izbira, kakor da bi ne vedeli, da bodo izbrani v tajništvih strank z lekarniško tehtnico. Če pa bi ponekod zahtevali in dosegli primarne volitve, nič ne de, saj bo polovica izvoljenih na “državnih listah”, ki bodo blokirane, torej brez preferenc, pač pa po vrstnem redu. Primarne volitve pa bi bile itak v vsaki stranki posebej, saj koalicij tokrat ne bo več, jih bodo sklepali potem.
Kdo pa bo imel svoje predstavnike v parlamentu? Povejmo takoj: velike stranke, ki so si priborile nevidni in vidni vstopni prag, med 5 in 10%. In da bo stvar še bolj jasna, bosta “večinsko nagrado” prejeli prvi dve stranki, kar v praksi pomeni PD in PDL. Casinijevi sredinci pa bodo jeziček na tehtnici in bodo odločali, kdo bo vladal. Kdo? Kdor da več, seveda.
V tem okviru velja posvetiti stavek ali dva problemu manjšinskega zastopstva. Nemci na Tirolskem so večina v svojem okrožju, franko-provansalci v Dolini Aoste tudi, kaj pa Slovenci? Mi nismo večina nikjer, zato tvegamo, da nas bo novi volilni zakon kratkomalo vrgel iz parlamenta. V enomandatnih okrožjih? Saj ne vemo, kakšna bodo. Pravijo, da bo vsaka pokrajina svoje okrožje, večje pa bodo razdelili. Lahko sklepamo, da bo FJK imela v primeru, da ostane parlament tak, kot je, z novim volilnim zakonom največ 7 okrožji: Videm 3,Trst 2, Gorica in Pordenon po enega. Če pa bodo skrčili število parlamentarcev, kakor obljubljajo, za eno petino, jih bo kvečjemu 5: Videm 2, Trst, Gorica in Pordenon po enega. Koliko možnosti bi imel Slovenec?
Na vsedržavni blokirani listi bi ga moralo strankino vodstvo poriniti pod sam vrh, da bi imel kaj možnosti. Jih bo res imel/a?
Pravijo, da bodo malim strankam, ki bi se ne prebile preko previsokih vstopnih pragov, nudili “pravico do tribune”: 2 poslanca in enega senatorja vsaki, če se prebije vsaj preko nižjega praga. Poleg teh pa bi Italijani po svetu imeli svoj ducat poslancev. Bi morda tem dodali še “pravico do tribune” za manjše manjšine?
Komunisti so v dvodomnem odboru za ustavne reforme predlagali zastopanost manjšin, a je propadla, saj so jo zagovarjali takorekoč sami. Pozneje je zaščitni zakon predvidel nekaj podobnega. Pravzaprav je poročevalec zakona Maselli tedaj predlagal, naj bi za slovensko manjšino oblikovali volilni okraj, sestavljen iz dvojezičnih občin. A so ga “reformisti” zavrnili in predlagali ohlapnejšo, doslej neuresničeno obvezo. Bomo videli, ali jo bodo spoštovali sedaj, ko so v vladni večini, ki podpira Montijevo vlado.
