Zemlja se trese. Pogosto, Domala povsod. To so potresi. Tokrat v Emiliji, v trikotniku okoli Modene. Mrtvi, ranjeni, brezdomci. Šotorišča, Civilna zaščita.Vse znano in videno. In vendar so vprašanja, ki terjajo odgovor.

{jcomments on}

Na primer, zakaj se nikoli ne rušijo vile bogatih. Vedno hiše revnih, stari domovi, nepopravljene starine. In tovarniške hale, zgrajene po meri dobička, ne človeškega življenja. In tako so v Emiliji umrli predvsem delavci pod porušenimi halami, ki so jih gospodarji nagnali na delo, češ „vzemite si dopust, če se bojite“. In so šli, v smrt.

Vlada je medtem ukrepala kot običajno. Podražila je ceno bencina. In odbila ponudbe iz tujine, da bi ji priskočili na pomoč. Zakaj? Ne vemo.

Vlada je tudi „zamrznila“ plačevanje obrokov bankam do konca jeseni. In potem? Bodo rubili ruševine? Tudi davke so samo odložili do jeseni.

Montijeva vlada je v svojem prvem dekretu, ki naj bi reševal Italijo, določila, da za naravne katastrofe ne bo prispevala tistim deželam, ki ne bodo navile davkov (IMU in druge) po najvišji stopnji. Gnusno izsiljevanje.

Iz vseh strani prihajajo pozivi, naj se Italija letos odpove vojaški paradi in drugim svečanostim ob prazniku 2.junija. Pa nič. Napolitano je odgovoril, da parada bo, le brez konj in letal, bolj skromna. Ne bo pa skromen pir v kvirinalskih vrtovih za nekaj tisoč povabljenih.

Po potresu, ki je prizadel Furlanijo maja 1976, je tedanji obrambni minister Arnaldo Forlani takoj preklical parado v Rimu. Zakaj Napolitano tega noče? Navsezadnje bi prihranili nekaj več kot dva milijona evrov, ki bi jih lahko namenili potresencem pod šotori, kjer primanjkuje celo svežega mleka in hrane za otroke.

Sramota.