V Sloveniji so bile predsedniške volitve. Datum je bil izbran nalašč, Martinovo, ko se pokuša novo vino. Pač pa ni bilo naključje, da so bila tudi neurja in poplave. Skratka, volilo je manj kot polovica državljanov, nekaj več kot 47%. Na prvo mesto se je povzpel Borut Pahor (40%), na drugem sedanji predsednik Danilo Turk, na tretjem Milan Zver (24%), Balotaža bo v nedeljo 2.decembra med Pahorjem in Turkom.

Stvari so dokaj jasne. Janševci so že v prvem krogu podprli Boruta Pahorja, ker vidijo v njem zaščitnika in človeka, ki jim ne bo metal polen pod noge kakor Turk. Zver je bil le figura, ki so jo žrtvovali, toda srce desnice bije za Boruta Pahorja, najslabšega premierja, kar jih je imela Slovenija, saj je zafural vlado po nekaj letih in pred mandatom. Tudi zato, ker ni imal korajže, da bi se postavil na stran delovnih ljudi. Njegov ideal je bil britanski laburist Tony Blair, človek, ki je Bushu pomagal v iraški vojni. 

Če se volilci mobilizirajo, lahko 2.decembra še omogočijo zmago Danila Turka, sicer bo v Ljubljani vladala dvojica Janez Pahor in Borut Majer. (Majer je Janšev psevdonim, ko psuje in širi rasistične floskule). 

Je to še mogoče? Samo če se vrnejo na volišča tisti, ki so zadnjo nedeljo ostali doma. In če bodo glasovali trezno. Sicer pa joj za Slovenijo in levico, ki sta jo Pahor najprej, Lukšič potem skopila in skoraj ubila.