PD predlaga ukinitev avtonomnih dežel z narodnimi manjšinami


Ni se še posušilo črnilo na zakonu o „reformi“ krajevnih uprav v naši deželi, ki dejansko ubija male občine in jih podreja volji velikih mest, tudi na koži slovenske manšine, ko „democrats“ pripravljajo novo past. Tako je dokazano, da namerno in načrtno rušijo ustavni demokratični sistem, da bi ga nadomestili z novimi oblastvenimi središči, daleč od ljudi.

{jcomments on}

Zapomnite si ti dve imeni: Roberto Morassut in Raffaele Ranucci. To sta parlamentarca PD, podpisnika najnovejše reforme deželnih uprav. Izgovor je vedno isti: prihranili bomo 400 milijonov stroškov. In spodrezali privilegije deželnim svetnikom, ki so zadnja leta dokazali, da trosijo preveč in lahkomiselno. V pričakovanju, da bo naivna javnost zaploskala.

In kaj predlagata? Skrčenje števila italijanskih dežel od sedanjih 20 na 13. Zanimivo pa je, kako in na čigav račun.

Na severozahodu bi združili Ligrijo, Piemont in Dolino Aosto v Alpsko deželo. Lombardije se ne bodo dotikali in ostane taka, kot je. (Da bi Salvini in Severna liga ne protestirala). Pač pa bi oblikovali skupno deželo Triveneto z združitvijo Furlanije Julijske krajine, Veneta, Tridentinske in Južne Tirolske.

Emiliji Romagni bi pripojili še jadransko pokrajino Pesaro, iz Mark, Molisov in Abrucov bi nastala Adriatica, Toskana, Umbrija in pokrajina Viterbo bi postali Apeninica. Rim bi, podobno kot Washington v ZDA postal „centralni distrikt“, nekakšna dežela italijanske prestolnice. Južne pokrajine nekdanjega Lacija bi pripojili Kampaniji z imenom Tirrenica. Kalabriji bi pripojili pokrajino Potenza in bi postala Ponente, Apuliji pa pokrajino Matera in bi ju poimenovali Levante.

Sardinija in Sicilija bi ostali, edini, samostojni deželi s posebnim statutom, da se mafija ne razjezi.

Pustimo ob stran fantazijo glede poimenovanj novih dežel. V oči pade predvsem ukinitev treh alpskih dežel s posebno avtonomijo, kjer živijo mednarodno zaščitene narodne manjšine: Doline Aosta, Južne Tirolske in Furlanije Julijske krajine.

Seveda se bo našel „demokrat“, ki bo prisegel, da se za Frankoprovansalce, Nemce, Ladince, Furlane in Slovence ne bo spremenilo nič, ali skoraj nič.

Mi pa si predstavljamo, da bo Avstrija kot zaščitnica južnotirolskih Nemcev močno zaropotala in da bo Italija bocensko pokrajino pustila nedotaknjeno ali ji prizfnala, v okviru Triveneta, poseben status in samoupravo. Podobno bo z Dolino Aosto, če bo prišel protest iz Pariza. Kaj bo naredila Slovenija pa je zagonetka, posebno še, če bo vodilni kader slovenske manjšine spet zapel tisto znano: „Tout va bien, Madame la Marquise, tout va bien, tout va tres bien!“

In bo Serracchianijeva rahlo priprla deželno denarnico, kamor je spravila denar iz zaščitnega zakona, zarožljala s cvenkom in pokazala kot, kjer bo naše mesto.