V ljudskem domu Palmiro Togliatti v tržaškem naselju sv. Sergija so te dni nazdravili novi KPI, ki nastaja z napovedjo ustanovne skupščine pred koncem letošnje zime z namenom, da v svojih vrstah združi komuniste in prispeva k oblikovanju nove italijanske levice na osnovi načela enotnosti v raznolikosti.

{jcomments on}

 

Skupščino je sklicalo lani ustanovljeno Združenje za obnovo KPI, ki združuje komuniste, člane SKP, KSI, drugih manjših skupin ter veliko število tovarišic in tovarišev, ki v žepu nimajo nobene izhkaznice prav zato, ker čakajo na obnovo nekdaj pomembne, vplivne in mednarodno spoštovane komunistične stranke. Združenje, ki je prevzelo pobudo za ponovno ustanovitev KPI, je izvolilo lanske poletje svoj državni koordinacijski svet, le ta pa na decembrski seji imenoval dve delovni komisiji za izoblikovanje strankinega programa in političnih tez ter statuta s pravilnikom ustanovnega kongresa.

Srečanja v ljudskem domu P. Togliatti se je udeležilo precejšnje število tvarišev in tovarišic. Med njimi so bili člani KSI in SKP, a tudi bivši člani SEL, Italijani in Slovenci, starejši in mladi. Zanimivo je, da se mnogi med seboj niso poznali, saj so bila zadnja leta njihova pota različna.

Shodu je predsedovala voditeljica sindikata kovinarjev FIOM Erika Innendorfer, sicer članica SKP, ki je v svojem uvodnem posegu poudarila spoznanje, da je KPI zdaj krvavo potrebna za boj proti kričečim krivicam, ki jih trpijo delavci v Italiji vsled politike Renzijeve vlade. Vlada in PD krčita demokracijo in socialne pravice v korist finančnega kapitala, naloga komunistov pa je, da v družbi gradijo alternativo sedanji reakcionarni politiki oblasti.

Delo koordinacijskega odbora Združenja za obnovo KPI je orisal njegov član Stojan Spetič. Delovna telesa Združenja bodo do konca januarja izdelala kongresne teze in politični program nove KPI, kakor tudi predlog njenega statuta in pravilnika za ustanovni kongres, ki bo predvidoma še pred koncem zime.

Politične teze bodo posodobile spoznanja in analizo mednarodnega, evropskega in italijanskega trenutka ter skušale ponuditi odgovore, ki jih daje komunistična partija, vpeta v realnost novega tisočletja in svesta lekcij iz preteklosti. Dokument, ki bo zaradi boljšega razumevanja čimbolj preprost in strnjen, bo predmet javne razprave in odprtih deželnih skupščin, ki bodo februarja. Možni bodo predlogi popravkov, o katerih se bo na koncu izrekel ustanovni kongres.

Glede statuta pa bo predvsem podčrtal načelo demokratičnega centralizma, ki jamči najširšo svobodno razpravo med člani vodilnih organov in v sami stranki, a tudi enotno uresničevanje sprejetih sklepov. V KPI ne bo oganiziranih struj ali frakcij, ki so bile in so rakava rana vsake levice. Kvečjemu bo statut predvideval možnost zahteve o preverjanju sprejetih sklepov.

Uvodnim poročilom je sledila razprava, v katero je poseglo več udeležencev. Pokrajinska tajnica KSI Bruna Zorzini je skupščino pozdravila, poudarila privrženost KSI, ki se razpušča prav vidiku vstopa v novo KPI. Prebrala je tudi pozdrav pokrajinskega tajnika SKP Petra Behrensa, ki je bil zadržan drugje, a je izrazil upanje, da se bo enotnost med tržaškimi komunisti nadaljevala, predvsem v vidiku skorajšnjih občinskih volitev v Trstu in Miljah.

Prav iz Milj se je oglasil krajevni tajnik krožka SKP Božič s sporočilom, da bo na prihodnjih volitvah nastopila prav nova KPI.

Vsebinska vprašanja so v razpravi razčlenili mnogi izmed udeležencev, med njimi Ezio Stancich, Paolo Iacchia, Paolo Geri, Adriano Mirceta.

Slednji podpira zamisel, a je tudi zaskrbljen za usodo SKP, ki je v veliki zmedi in neodločena, medtem pa jo nekatere skupine zapuščajo.

Dejstvo je namreč, da državno vodstvo SKP teži k sooblikovanju „Italijanske levice“ skupaj z Vendolo, Fassino, Civatijem in drugimi, ki so zapustili PD. Stranka italijanske levice bi morala nastati že pred dnevi, a so ustanovno skupščino odpovedali zaradi rastočih nesoglasij predvsem o možnosti zavezništev z Renzijevo PD na skorajšnjih upravnih volitvah v velikih mestih. Mnenja v SKP so močno deljena in to dejansko hromi strankino delovanje. Niti ni tajnost, da vodstvo SKP ne mara združevanja komunistov, čeprav je njen tajnik Paolo Ferrero še lani izjavil, da je „obstoj dveh komunističnih strank v Italiji naravnost smešen, predvsem pa neučinkovit“. Odpor v vrstah SKP proti oblikovanju vseobsegajoče stranke Italijanske levice, ki bi se otresla vsake ideološke ali druge identitete, bi pa delovala s strujami in frakcijami, kar je že jamstvo neuspeha in bodočih delitev.

Združenje za obnovo KPI je namreč mnenja, da italijasnka levica potrebuje samostojno in enotno KPI, ki bo s socialdemokatsko usmerjeno Italijansko levico lahko sklepala volilna zavezništva, tofrej nekakšno Združeno levico, a na načelu vzajemne samostojnosti in spoštovanja načela enotnost v raznolikosti, ki je bilo načelo, s katerim je tudi zgodovinska KPI nastopala v odnosu do drugih levičarskih sil.

Razpravo je sklenil starejši delavec Raseni, za katerega je obnova KPI potrebna zdaj, takoj, pravzaprav je že v zamudi in ne smemo več odlašati. Ker je pred nami veliko resnih nalog.

Sledilo je družabno srečanje, med katerim so prisotni nazdravili nastajajoči novi KPI.