Teroristični napad na podzemski železnico v Sankt Petersburgu je po zadnjih podatkih terjal 14 človeških življenj in večje število ranjenih. Izvedel naj ga bi mlad Kirgiz, ki naj bi se razstrelil v vagonu podzemske železnice, pred tem pa naj bi postavil na trgu drugo bombo, ki bi (podobno kot v Bruslju) povzročila nov pokol. K sreči so ruski varnostniki to bombo onesposobili. Prebivalci Sankt Pdetersburga in pokrajine Leningrad so sicer bili globoko prizadeti, vendar so se odzvali dostojanstveno in tovariško.
{jcomments on}
Spontano so organizirali akcijo prevoza stotisočev ljudi, ki bi sicer obtičali v mestnem središču, kjer je promet zastal. Mnoge so kar gostili po svojih domovih. Tako so pokazali, da so “Leningrajci”, se pravi potomci meščanov, k,i so tri leta kljubovali nemški b,lokadi, kljub dvem milijonom žrtev. Zgled jim je bil glasbenik Šoštakovič, ki je tedaj ostal v severni presgtolnici in tam zloćčil znano simfonijo.
Preiskava kaže, da za tem terorističnim dejanjem stoji Daesh, t.im. islamska država, ki se Rusom želi maščevati za vojapki poseg v Siriji, kjer so bila osvobojena skoraj vsa mesta in vladne sile spet prevzemajo nadzor nad državnim ozemljem.
Zanimivo pa je tudi, da so zahodna občila skušala takoj preprečiti val človeške solidarnosti z ruskim narodom s poudarjenjem nepreverjenih vesti, češ da so sirske vladne sile s prepovedanimi plini ubile v mestu Ibil stotino ljudi, med njimi mnogo otrok. Vest širi iz Londona predstavnik sirskih “upornikov”, ki se je samooklical za Opazovalnico človekovih pravic. Al Asad je vest zaniukal, kakor tudi Moskva. Zanimivo pa je razmišljanje italijanskega častnika “intelligence” NATO pakta. Po njegovem sirska vladna vojska zmaguje in je obkolila Ikbil, v katerem so barikadirani pristaši kalifata in drugi uporniki. Zmago ima Asad na dlani in jasno je, da ne želi skaliti svojega uspeha s takim početjem, ki bi proti njegovi vladi obrnilo svetovno javno mnenje.
Medtem se je že izvedelo, da je v resnici eksplodiralo skrivno skladišče kemijskega orožja in plinov, s katerim so razpolagali “uporniki”, vendar je bil ao efekt že dosežen. Novice o piterskem atentatu pa so izginile s prvih strani časopisov in naslovov televizijskih in radijskih poročil.
Vest je vsekakor dosegla svoj cilj. Zameglila je piterski atentat in obrnila pozornost javnega mnenja stran od Rusije, oziroma potihem opravičila “maščevanje” kalifata za domnevne zločine v Siriji.Pod propagandnim udarom je, kajpak, predsednik Putin.
Vsekakor ne gre pozabiti, da je Rusija že četrt stoletja žrtev terorizma. Najprej iz Čečenije, ki je (skupaj z nekaterimi srednjeazijskimi državami) dala Daeshu stotine borcev. Rusija je v tem obdobju imela vsaj 2 tisoč žrtev terorističnih napadov v Moskvi, Volgogradu, Beslanu, v gledališču Dubrovka, v potniškem letalu, zbitim nad Sinajem in morda tudi v letalu z zborom rdeče armade.
