No, pa ima Italija po treh mesecih novo vlado. Vodi jo jirist Conte, podpredsednika sta voditelja Gibanja 5 zvezd Di Maio in Lige Salvini, ki bosta prvi minister za delo in gospodarski razvoj, drugi pa notranji minister. V vladi je tudi predstavnik Berlusconijeve stranke, minister za ekonomijo Trinca, spornemu evroskeptiku Savoni je bilo dodeljeno ministrstvo za evropske zadeve (sic!) in tako dalje.

 

{jcomments on}

 

Vsi pišejo o tej vladi, nastali po mukotrpnih pogajanjih in sestavi programa, ki so nekakšne sanjske bukve brez finančne podlage, češ da je “žolto zelena”, vendar je ta definicija zgrešena. Liga ni več “zelena” kot glasnica Padanije in severa, pač pa črna, se pravi fašistoidna stranka rasistov in skrajnih liberalcev.

Tragedija pa je v tem, da taka vlada nima v parlamentu opozicije, ker je razkrojena levica bila iz njega izrinjena, delno tudi po lastni krivdi.

Zdaj bosta Liga in Grillovo gibanje na preizkušnji. Minili so časi propagande, ki je dobro prijela, začenja se preizkušnja vladanja, ko je treba reševati konkretne probleme. Pri tem ima Conte prednost, ker je nasledil katastrofalnega Renzija in se torej lahko kosa s tako primerjavo. Po drugi strani pa so partnerji črnožolte koalicije obljubljali volilcem Indijo Koromandijo, da jih bodo neizbežno razočarali, ko bodo svoj program začeli uresničevati.

Novih parlamentarnih volitev, ne v juliju, niti v septembru, očitno ne bo. Prva volilna preizkušnja bodo očitno evropske volitve čez leto dni. Medtem pa je skrajni čas, da se levica reorganizira in poskusi pota enotnosti.