Samooklicana „zbirna stranka“ Slovenska skupnost se odloča o zavezništvih na evropskih in drugih volitvah. Vse kaže, da je izbrala posredno navezo z južnotirolsko SVP in preko nje s stranko Forza, Italia, ki bo na evropskih volitvah nastopila z dvojnima špicama: Berlusconijem in Tajanijem.

{jcomments on}

Ssk je od svojega nastanka bila protikomunistična sila, zato se je dolga leta povezovala s Krščansko demokracijo. Pri tem je sprejela tudi pogoj vladajoče stranke, naj se ne briga za Beneško Slovenijo, kjer so naši ljudje trpeli v vzdušju terorja in preganjanja.

Šele ko je KD izgubila svojo moč, je Ssk sramežjivo pokukala tudi v Benečiji, vendar brez velikega uspeha. Tam so se osamljeni borili vso povojno dobo le duhovniki in KPI.

V sedemdesetih letih, ko je v Trstu zavladala „melona“, se pravi Cecovinijeva in Camberjeva Lista za Trst s svojimi protijugoslovanskimi in nacionalističnimi gesli, je Ssk sprva stala ob strani, na koncu pa sprejela tudi vstop v tržaški občinski odbor z „melonarji“, kakor socialisti.

Po razpustu KPI je Ssk računala na pomoč PDS, ki pa jo je pustila na cedilu, čeprav je volilni zakon v deželi dopuščal povezavo manjšinske stranke z večjo listo in prevzem njenega zadnjega izvoljenega svetovalca. Ssk je tedaj tehnično zavezništvo ponudila Stranka komunistične prenove, a jo je Ssk zavrnila in raje ostala brez svojega predstavnika v deželnem zboru, kakor da bi se „umazala“ s komunisti.

Pozneje se je Ssk povezala z Demokratsko stranko, na lokalni in deželni ravni. Z njo sta za evropske volitve sodelovali tudi SVP in Union Valdotaine.

To je trajalo, ob občasnih polemikah, do pred kratkim, ko je PD zašla v hudo krizo iz katere se bo le stežka izvlekla. Zato je Ssk začela iskati nove poveave. Iz Slovenije so ji Janševi ljudje (pod lipami) svetovali navezo z desnico.

Problem je rešila s svojim pragmatizmom prav SVP, ki se je za upravljanje Južne Tirolske dogovorila s Salvinijevo Ligo, za evropske volitve pa s stranko Forza, Italia, ki ji načeljujeta Berlusconi in Tajani.

Ssk se je tako odločila, vendar sklenila, da kakor ljubimca, skrije tudi resničnega pokrovitelja naveze. Tako sedaj zagotavlja, da je zaveznica SVP, zamolči pa dejansko pokroviteljstvo Forza, Italia, torej Berlusconija in Tajanija. Najbrž tudi zaradi zadrege, ki jo čutijo njeni volilci, če čpomislijo na Tajanejeve vzklike italijanski Istri in Dalmaciji na bazovskem šohtu in zdaj opravičevanje Mussolinija, ki da je zgrešil samo zaveznitšvo s Hitlerjem in rasne zakone proti Judom. Preganjanje Slovencev skozi dvajsetletje, umora bazoviških junakov in Tomažiča ter tovarišev so, kajpak, potisnjeni v pozabo. Važno je preživeti, ob kakršnihkoli pogojih.

Kaj poreko slovenski volilci? Upamo samo, da se bodo spomnili, da je v volilnih plakatih lipove vejice doslej kraljevala beseda „ponos“. Kaj že to pomeni?

 

Samooklicana „zbirna stranka“ Slovenska skupnost se odloča o zavezništvih na evropskih in drugih volitvah. Vse kaže, da je izbrala posredno navezo z južnotirolsko SVP in preko nje s stranko Forza, Italia, ki bo na evropskih volitvah nastopila z dvojnima špicama: Berlusconijem in Tajanijem.

 

Ssk je od svojega nastanka bila protikomunistična sila, zato se je dolga leta povezovala s Krščansko demokracijo. Pri tem je sprejela tudi pogoj vladajoče stranke, naj se ne briga za Beneško Slovenijo, kjer so naši ljudje trpeli v vzdušju terorja in preganjanja.

Šele ko je KD izgubila svojo moč, je Ssk sramežjivo pokukala tudi v Benečiji, vendar brez velikega uspeha. Tam so se osamljeni borili vso povojno dobo le duhovniki in KPI.

V sedemdesetih letih, ko je v Trstu zavladala „melona“, se pravi Cecovinijeva in Camberjeva Lista za Trst s svojimi protijugoslovanskimi in nacionalističnimi gesli, je Ssk sprva stala ob strani, na koncu pa sprejela tudi vstop v tržaški občinski odbor z „melonarji“, kakor socialisti.

Po razpustu KPI je Ssk računala na pomoč PDS, ki pa jo je pustila na cedilu, čeprav je volilni zakon v deželi dopuščal povezavo manjšinske stranke z večjo listo in prevzem njenega zadnjega izvoljenega svetovalca. Ssk je tedaj tehnično zavezništvo ponudila Stranka komunistične prenove, a jo je Ssk zavrnila in raje ostala brez svojega predstavnika v deželnem zboru, kakor da bi se „umazala“ s komunisti.

Pozneje se je Ssk povezala z Demokratsko stranko, na lokalni in deželni ravni. Z njo sta za evropske volitve sodelovali tudi SVP in Union Valdotaine.

To je trajalo, ob občasnih polemikah, do pred kratkim, ko je PD zašla v hudo krizo iz katere se bo le stežka izvlekla. Zato je Ssk začela iskati nove poveave. Iz Slovenije so ji Janševi ljudje (pod lipami) svetovali navezo z desnico.

Problem je rešila s svojim pragmatizmom prav SVP, ki se je za upravljanje Južne Tirolske dogovorila s Salvinijevo Ligo, za evropske volitve pa s stranko Forza, Italia, ki ji načeljujeta Berlusconi in Tajani.

Ssk se je tako odločila, vendar sklenila, da kakor ljubimca, skrije tudi resničnega pokrovitelja naveze. Tako sedaj zagotavlja, da je zaveznica SVP, zamolči pa dejansko pokroviteljstvo Forza, Italia, torej Berlusconija in Tajanija. Najbrž tudi zaradi zadrege, ki jo čutijo njeni volilci, če čpomislijo na Tajanejeve vzklike italijanski Istri in Dalmaciji na bazovskem šohtu in zdaj opravičevanje Mussolinija, ki da je zgrešil samo zaveznitšvo s Hitlerjem in rasne zakone proti Judom. Preganjanje Slovencev skozi dvajsetletje, umora bazoviških junakov in Tomažiča ter tovarišev so, kajpak, potisnjeni v pozabo. Važno je preživeti, ob kakršnihkoli pogojih.

Kaj poreko slovenski volilci? Upamo samo, da se bodo spomnili, da je v volilnih plakatih lipove vejice doslej kraljevala beseda „ponos“. Kaj že to pomeni?