Znašli smo se na zadnji točki, ko še lahko ukrepamo in preprečimo vsaj najhujše in najbolj dokončne podnebne spremembe. Industrija in globalni promet še naprej rasteta, naš planet pa se duši v njunih odpadkih.

 

{jcomments on}

 

Kapital je tisti, ki diktira takšno logiko delovanja. Kapital je nadvladal naravo, človeštvo in celoten planet. Podnebne spremembe so zgolj zadnja izmed njegovih temnih plati. Vera v neskončno rast pa je zadnja izmed njegovih iluzij.

V kapitalizmu dobiček diktira, kaj se bo proizvajalo in kaj se ne bo. Odločevalci ne vidijo dlje od izteka mandata ali fiskalnega leta. To so kratkoročni projekti, ki koristijo peščici, uničujejo pa večino. Zato je potreben upor.

Ne gre več samo za naše otroke, temveč za vse nas tukaj in zdaj.

Tako razmišljajo opredeljeni levičarji, ki se zavedajo, da okolje ni združljivo s pohlepom kapitala. Tega pa očitno ne ve švedska dijakinja Greta, ki je s pomočjo svetovnega mainstream medijskega carstva postala junakinja dokaj nevtralnih manifestacij za zdravo okolje, a se omejuje le na osebne izbire, kot so kolo, razlikovanje smeti, zavračanje plaestične embalaže in podobno. Toda okolje ni odvisno samo od teh sicer hvalevrednih početij, pač pa od velikih gospodarskih in strukturalnih izbir, kot so uničenje amazonskega pragozda, nebrzdano izkloriščanje naravnih bogastev, na nafti utemeljena energetska politika, množična reja živali in podobno. Tega Greti ni nihče rekel in tudi tisočem mladih, ki so se v dobri veri podali na ulice tzudi ne.

Bitka za okolje se torej šele pričenja.