Vladni komisasr in tržaški prefekt Valenti je v pismu predsedniku deželne vlade Fedrigi napisal, da se mu zdi sporno, da Slovenci v Italiji uporabljajo zastavo Republike Slovenije kot svojo. Iz vrst manjšine so prišli različni komentarji in predlogi.
{jcomments on}
Jasno je, da je zadevo sprožil sam paritetni odbor. Naša dežela ima namreč zakon, ki na pobudo komunistične deželne svetovalke Brune Zorzini določa, da morajo biti na javnih poslopjih, namenjenih tudi slovenski manjšini (šole, javni uradi) izobešene poleg italijanske državne in evropske tudi zastava, v kateri se prepoznava narodna manjšina.
Seveda se je tedaj takoj postavilo vprašanje: Katera pa je zastava slovenske manjšine? V času obsoje Jugoslavije smo se Slovenci v Italiji delili na “rdeče” in “bele”. Prvi so na svojih prireditvah izobešali slovenskl zastavo z rsdečo zvezdo, drugi pa slovensko trobojnico brez znakov. Stranka SSk si je omlslila svoj prapor, ki vsebuje slovenske barve, a je drugačna, saj spominja na češko.
Po razkroju Jugoslavije so le ponekod ohranili slovensko zastavo z rdečo zvezdo, vendar kot borčevsko zastavo. Tako je bilo npr. v Dolini kasr dolga leta, dokler niso letos pomladi pred volitvami protestirali zaradi zastave z zvezdo in se je tedanji (in sedanji) župan pokesal in obljubil preiskavo o tem, kdo je za izobešanje odgovoren. Izida preiskave seveda nismo izvedeli, ali vsaj ni bil objavljen.
Ko je dežela odobrila zakon o zastavah, pred skoraj dvema desetletjema, so zadevo obravnavali na seji “enotne delegacije”, ko so v njej bile zastopane tudi levičarske stranke. Komunist Spetič je takrat predlagal, naj bi sprejeli slovensko trobojnico, vendar naj bi v gornjem levem kotu ne bil grb Republike Slovenije, pač pa grb Republike Italije. Tako bi pokazali, da smo pač Slovenci v Italiji, ki nas ščitijo zakni 482/99, 38/01 in deželni zakon št. 27. Prednost take zastave bi bila, da bi jo lahko izobešali po celotnem naselitvenem ozemlju, tudi v videmski pokrajini (Benečiji, Reziji in Kanalski dolini), kjer so ljudi ustrahovali in preganjali prav če so bili kakorkoli povezani s sosednjo državo. Za Benečane bi zastava, ki se sklicuje na demokratično republiko Italijo in bi jo ščitili pred skrunjenjem tudi zakoni.
Odločno negativno se je odzval deželni tajnik SSk Brecelj z argumentom, da so se Slovenci otresli rdeče petokrake zvezde in ne marajo nove. Kajti v grbu italijanske republike je tudi bela, z rdečim obrobljena paetokraka zvezda osvoboditeljev.
Nepopustljivost Slovenske skupnosti je skušal omiliti Miloš Budin, ki je predlagal, naj bi v levem gornjem kotu slovenske trobojnice postavili grb dežele Furlanije Julijske krajine, zlatega orla na modri podlagi. Tudi ta predlog ni naltel na odobravanje.
Tako so med Dolino in Števerjanom začeli izobešati, a ne dosledno, slovensko držao zastavo. Izgovor je bil na dlani: Italijani v Istri uporabljajo italijansko trobojnico brez drugih oznak. Vendar je razlika na dlani. V Jugoslaviji je italijanska narodnost na Obali in Istri izobešala italijansko trikoloro z rdečo petokrako zvezdo, zastavo garibaldinskih partizanov. Ko se je Jugoslavija razkrojilaa in je Slovenija postala neodvisna država so rdečo zvezdo odstranili in ohranili samo italijansko trobojnico. Ta visi na javnih poslopjih, čeprav ustvarja, predvsem pri turistih in tujih obiskovalcih, določeno zmedo: “Smo v Italiji ali Sloveniji?” Paradoksalno bi namreč istočasno izobešanje slovenske in italijanske državne zastave pomenilo, da je javno poslopje v državi Sloveniji, kjer žvi italijanska manjšina, ali pa tudi, da se nahaj v državi Italiji, kjer žkivi slovenska manjšina. Tujec bi se tu ne znašel več.Iredentisti pa itak bobnajo o italijanski Istri in Dalmaciji ter postavljajo D’Annunziu spomenike v Trstu, ker je osvajal Reko in škilil na Dalmacijo.
Prefekt, oziroma vladni komisar, je zadevo ocenil po svoje. Ne gre pa pozabiti, da je prefekt uradnik, podrejen notranjemu ministri Salvniju, ki (skupaj s Fedrigo) lovi glasove desničarjev.
Zdj smo na potezi mi, Slovenci v Italiji. Možnosti imamo kar nekaj.
1. Lahko sklenemo, da ohranimo slovensko državno zastavo. Vendar bi moral sklep sprejeti uradni zastopniški organ, naprimer zbor slovenskih izvoljenih svetovalcev, ali pa manjšinska konferenca, ki jo dežela napoveduje za prihodnje leto.
2. Slovenci bi se lahko pred konferenco izrekli z javno razpravo o različnih predlogih in na koncu celo nizvedli referrendum.
3.Krovni organizaciji SKGZ in SSO lahko skleneta, da preverita možnost sprejetja različice slovenske zastave. Vendasr se zdi predlog drugačnega odtenka barv neumna. Lahko se zgodi, da dobimo namesto slovenske…rusko trobojnico, ki je enaka, vendar je modra drugačna v odtenku.
4. Možnosti je več. Poleg starih predlogov z republiškim ali deželnim grbom bi lahko vzeli v poštev še kakšno varianto, npr. slovensko trobojnico z evropsko rumeno zvezdo ali pa zgodovinsko pogojeno zastavo, ki bi bila povsem podobna slovenski državni, le da bi z grba OF (Triglav in morje) odstranili rumene zevzde celjskih grofov, ki z nami nimajo najmanjšega odnosa.
Upati je le, da nismo dobili novo kost za glodanje, prepire in polemike, ker bi to pomenilo zavajanje javnosti in speljevanje k temam, ki so bolj ideološko zgodovinskega pomena, namesto da bi se združili v boju za uresničitev določil zaščitnega zakona, razsodb ustavnega sodišča o rabi jezika itd.
Glede na sedanje stanje bi nas ne čudilo, če bi samozvani “borci za beneška narečja, ki niso slovenskega, pač pa slovanskega izvora” zahtevali, naj se Benečiji prizna njena zastava. Ne boste verjeli, a so jo že izdelali, čeprav ne visi prav nikjer. Je prva, s skrivenčenim rumenim soncem in dvema gričema, tik pod naslovom tega članka…Seveda, zastavo tvorijo italijanske nacionalne barve: rdeča, bela in zelena.
