Mnenje je napisal Stojan Spetič.

Kot študent sem se pred pol stoletja udeležil seminarja o katoliškem socialnem nauku, ki ga je priredila partijska šola “Marabini” v Bologni. Imeli smo izjemne predavatelje, med njimi celo teologa, ki nam ga je poslal kardinal Lercaro.

KPI je takrat, in pozneje, posvečala veliko pozornosti vernikom in njihovemu prizadevanju za pravičnejšo družbo. Na tečaju smo obvezno prebirali in proučevali socialne enciklike zadnjega stoletja, od Rerum novarum Leona XII do Populorum progressio Pavla VI. Odtlej sem jih proučeval tudi sam, vključno z Laborem excercens Janeza Pavla II in Laudato si papeža Frančiška, ki si je zadal nalogo, da spodbudi v ljudeh čustva socialnega prijateljstva, miru in pravičnosti, kar pomeni tudi zavračanje rasizma, nacionalizma in populizma, podrejanje zasebne lastnine družbenim ciljem splošnega dobrega in preseganju krivičnih razlik med narodi sveta.