Uradni viri NATO pišejo o rutinskih vajah v Srednji Evropi, vendar ni mogoče zanemariti okoliščine, da se v tem času (vaje bodo trajale dva tedna) zbere Svet EU, ki bo razpravljal o položaju na Zahodnem Balkanu, kakor sedaj imenujejo bivšo Jugoslavijo, še posebej po objavi in polemikah v zvezi z “non paperjem”, ki naj bi ga slovenski premier Janša delil evropskim kolegom in v katerem je govor o spremembi meja, razdelitvi Bosne in Hercegoviune med Srbi in Hrvati, oblikovanje muslimanske enklave med Sarajevom in Bihačem, oblikovanje Velike Albanije s pridružitvijo Kosova in dela Makedonije.

Že same govorice o tej možnosti so povečale napetost na tem delikatnem področju in nevarnost novega prelivanja krvi, kakor tudi donosne trgovine z orožjem in večanja vpliva NATO na celotnem polotoku, kjer se nahaja največja ameriška baza, prav na Kosovem polju.

Če pri tem upoštevamo tudi, da je itak napetost v Evropi prisotna že več mesecev in se veča, predvsem zaradi večje agresivnosti Bidnove administracije ZDA proti Rusiji in Kitajski, pri čemer je zelo aktivna tudi NATO, ki prireja nenehne manevre ob mejah Rusije in Belorusije. V Minsku so celo načrtovali državni udar proti predsedniku Lukašenku, kar močno spominja na leto 2014 na kijevskem Majdanu.

Sploh so odnosi v Ukrajini napeti, vojna v Donbasu se nadaljuje in je doslej terjala skoraj 20 tisoč človeških življenj.

Velika napetost je tudi v Sredozemlju, kjer se v Libiji vojskujejo za nadzor nad naftnimi polji, med Turčijo in Grčijo za energetske zaloge pod morjem, v Siriji in Bližnjem vzhodu pa sploh.

Vse to nas neizbežno navdaja z zaskrbljenostjo, medtem ko mirovniki molčijo in edini glas, ki se od časa do časa dvigne v javnosti je papežev.

Bodimo budni, oglasimo se in zahtevajmo pošteno informacijo, saj so nam te manevre poskusili skriti na vse načine, čeprav gredo preko naših krajev, od Črnega kala naprej.