Piše Stojan Spetič

Nisem se udeležil svečanosti proglasitve neodvisnosti Slovenije v Ljubljani. Bil sem v Rimu, na svojem delovnem mestu v senatu italijanskega parlamenta, kjer smo imeli na dnevnem redu pomembne teme, tudi take, ki so zadevale mednarodno sodelovanje na mejnih področjih.

Tako tudi nisem slišal predsednika predsedstva Milana Kučana, ki je na koncu svojega govora izrekel preroški stavek: „Danes so dovoljene sanje, jutri je nov dan.“