Že nekaj dni mainstream občila na debelo poročajo o protestih, ki so izbruhnili v nekaterih kubanskih mestih. Družbeni spleti to še posepešujejo in prikazujejo kot začetek (proti)revolucije na Kubi, ki je pred 62 leti stopila na pot socializma v karibskih barvah in je zdržala, kljub ameriškemu embargu, gospodarskemu bojkotu večjega dela kapitalističnih držav, navzlic razpadu ZSSR in sovjetskega bloka. Vsemu temu je bila kos zahvaljujoč se privrženosti večine prebivalstva idealom revolucije, ki sta jo poosebljala Fidel Castro in Ernesto Che Guavara in z njima drugi “barbudos” iz Sierre, veliki potrpežljivosti in zavesti, kaj pomeni ponujena alternativna izbira, namreč vrnitev v vlogo ameriškega in mafijskega bordela.