Kaj hočejo “rumeni jopiči” v Franciji?

Risultati immagini per rivolta giacche gialle in Francia

 

Po mesecu dni demonstracij, cestnih blokad in spopadov s policijo še vedno ni dovolj jasno, kaj pravzaprav je “upor rumenih jopičev”, ki pretresa Francijo in zdaj tudi Beneluks. Oziroma, ali ima družben izvor in politično vsebino.

 

{jcomments on}

 

Francozi so rojeni uporniki, od francoske revolucije dalje. Še lani so demonstrirali in stavkali proti poskusu vlade, da reformira tržišče dela po nareku EU. Zato se tudi sedaj pojavlja zahteva po izstopu Francije iz EU in NATO pakta.

Upor si skušajo prisvojiti domala vsi, od Beppeja Grilla do neonacistov Forza Nuova, a tudi nekatere leve struje in skupine. V taki zmedi je morda bolje, če pogledamo, kdo upor podpira v Franciji. Kajti na začetku je bil upor več ali manj spontan in je šlo za protest avtomobilistov zaradi dražjega goriva. V resnici pa se je takoj izkazalo, da gre za upor proti politiki varčevanja in odpovedovanja, ki jo zagovarja vrh EU z Macronom vred. Točneje, šlo je za protest proti slabi kakovosti življenja zadnjih let v zahodni Evropi.

Seveda so se našli tudi kreteni, ki so upor Francozov pripisali vmešavanju ruskega predsedniak Putina ali ameriškega predsednika Trumpa…

V sami Franciji so upornike podprli in začeli usmerjati največji levičarski sindikat CGT in leva stranka “France insoumise” nekdanjega predsedniškega kandidata Melenchona. In to je že dovolj zgovorno.

Macron je v svojem govoru, ki je prekinil enotedenski molk, obljubil nekatere izboljšave glede delavskih plač, pokojnin in socialne pomoči, v bistvo pa ni prodrl. Lahko samo sumimo, da je s svojimi novoletnimi obljubami hotel razdeliti gibanje in umiriti vsaj njegov zmernejši del.

O vsebini protestov in značilnostih gibanja pa govori letak, ki so ga delili med vstajami in vsebuje zahteve protestnikov. Te pa so raznolike, a tudi dovolj jasno opredeljene, saj nasprotujejo politiki EU/NATO, socialnemu masakru in privatizacijam.

Zahteve so razčlenjene v 41 točk, ki jih skušamo obnoviti in sintetizirati.

 

DELO IN PLAČE.

  1. Večja progresivnost obdavčitve dohodkov, več davčnih razredov.

  2. Minimalna plača 1300€.

  3. Ne zavarovalniškim izračunom, pokojninski sistem naj bo solidaren.

  4. Minimalna pokojnina 1200€.

  5. Plače in pokojnine morajo biti prilagojene inflaciji in draginji.

  6. Prepoved delokalizacije francoskih industrijskih obratov. Braniti industrijo pomeni braniti delo.

  7. Proti ločevanju na delu. Kdor dela v Franciji mora imeti enako plačo in pravice. Delodajalci morajo plačevati enake prispevke vsem, ki delajo v Franciji.

  8. Zajamčeno delo. Terminske pogodbe je treba krepko zmanjšati, praviloma naj bodo pogodbe za nedoločen čas.

  9. Najvišja plača naj bo 15 tisoč evrov, ne več.

  10. Delo brezposelnim.

  11. Upokojitev pri 60 letih za vse. Za težka dela pri 55 letih.

    PRAVICA DO STANOVANJA.

  12. Ničelna stopnja brezdomcev.

  13. Nadzorovane najemnine, nižje za študente in terminske delavce.

  14. Država naj izvede splošen plan termične izolacije stanovanjskih domov tudi z ekološkimi prijemi. Javna socialna država.

  15. Podpreti malo trgovino v vaseh in mestih. Ustaviti je treba gradnjo mega trgovinskih centrov v predmestjih, ki ubijajo trgovino na drobno. Več parkirišč v mestnih središčih.

  16. Večje socialne podpore za invalide.

  17. Pravica do starševskega varuštva otrok do 10 leta.

  18. Are naj bo enak za vse, tudi za samostojne delavce in obrtnike. Ukinitev samostojnih socialnih blagajn.

  19. Takoj naj se ustavi zapiranje malih transportnih linij, poštnih uradov, šol in porodnišnic.

  20. Blagostanje za starejše občane. Dovolj je špekulacij na njihovi koži.

  21. V šolah in vrtcih največ 25 otrok za razred.

  22. Ustrezna pomoč psihijatriji.

  23. Prepoved prodaje (privatizacije) javnih dobrin.

  24. Sodstvo, policija in žandarmerija naj dobijo ustrezno opremo. Plačati jim je treba nadure.

  25. Pristojbine za vožnjo po avtocestah naj služijo za popravila in cestno varnost.

  26. Cene plina in elektrike se višajo, odkar so podjetja privatizirali. Naj se vrnejo v javno last.

  27. Država naj da prednost železniškemu prevozu ljudi in blaga.

    DAVKI IN GOSPODARSTVO

  28. Veliki (McDonald, Google, Amazon) naj plačajo več, mali (obrtniki, majhna podjetja) pa manj.

  29. Dovolj je obdavčevanja goriv.

  30. Davkov naj država ne jemlje naravnost pri plačah. (PS: V Franciji plačujejo vsi davke po izračunu in prijavi).

  31. Nič več davčnega kredita podjetjem. Ta denar porabimo za zagon proizvodnje avtomobilov na vodikov pogon, ki so zares ekološke, ne kot električne.

  32. Dovolj je finančnega varčevanja. Ne plačujmo obresti na javni dolg, če niso legitimne. Javni dolg odplačujmo z 80 milijardi evrov, kolikor znašajo davčne utaje.

  33. Trgovci naj ne plačujejo posebne pristojbine na plačila s karticami. Naj se obdavčijo kerosin in goriva za pomorski prevoz.

    DEMOKRACIJA IN STROŠEK ZA POLITIKO

  34. Vsak izvoljeni naj prejme povprečno srednjo plačo. Prevozne stroške naj se obračuna z dokazili. Prejmejo naj bone za prehrano in počitnice.

  35. Francija naj ustavno prizna ljudski referendum. Če 700 tisoč državljanov podpiše nek predlog preko interneta ga mora parlament obravnavati v teku enega leta, če ne naj razpiše ljudski referendum.

  36. Vrnimo se k sedemletnemu mandatu predsednika repubolike, kajit volitve parlamenta dve leti po izvolitvi državnega poglavarja omogoča državljanom, da pošljejo oblastem pozitivno ali negativno oceno njihovega dela. Tako bo ljudstvo imelo svoj glas. Zdaj volijo predsednika republike skupaj s parlamentom, kar odraža isto večinsko izbiro.

  37. Predsednik ne sme imeti doživljenskih privilegijev.

  38. Begunce, ki prosijo za zatočišče je treba sprejeti dostojno. Nuditi jim moramo streho, hrano, varnost in izobrazbo za mladoletne. Skupaj z OZN organizirajmo sprejemne centre tudi v drugih državah sveta, kjer naj prosilci počakajo na odločitev.

  39. Vendar je treba tudi ukrepati, da se odpravijo vzroki za množični beg ljudi.

  40. Komur bodo odrekli azil, jih je treba odpeljati v države, od koder prihajajo.

  41. Udejaniti je treba resnično politiko integriranja. Živeti v Franciji pomeni postati Francoz, s tečaji francoskega jezika, zgodovine in državljanske vzgoje. Na koncu tečajev prejmejo integriranci spričevalo.