{jcomments on}Te dni prihajajo na dan podrobnosti o umoru mladoletne Emanuele Orlandi, hčerke vatikanskega uradnika, ki jo je – sedaj nto vemo – ugrabila tolpa zločincev iz Magliane, rimske četrti nasprotu EUR.
Emanuelo Orlandi so ugrabili kmalu po atentatu na papeža Karola Wojtilo, ko je nanj streljal turški terorist Ali Agca. Tedaj so pod taktirko ameriške novinarke Claire Sterling in agencije CIA začeli dvigati dimne zavese, da bi zakrili prave okoliščine atentata, ki je prej podoben mafijskemu opozorilu kot poskusu umora.
Tako so ugrabitev Emanuele Orlandi povezovali z zahtevami o osvoboditvi turškega terorista, ta pa se je medtem spravil z žrtvijo atentata in mu bržkone pvoedal resnico, ki jo je papež slutil in nato podvzel potrebne ukrepe. A o tem pozneje.
Ugrabitelji so po nekaj mesecih utihnili, ker so Emanuelo ubili in zakopali v betonskem bloku pri Torvajanici, na lacijski obali.
Pustimo ob stran dimne propagandistične zavese, češ da je papežev umor naročil tajnik KPSZ Andropov, organizirala vzhodnonemška Stasi, izvedli pa v letalske častnike preoblečeni agenti bolgarske varnosti.Sodna preiskava je dokazala, da so bile obtožbe neosnovane.
Znano ozadje, ki ga omenja tudi rimski sodnik dr. Priore, je bolj dramatično in tipično za Italijo.
Najprej tolpa iz Magliane. Gre za kruto polmafijsko kriminalno organizacijo, ki je redno sodelovala tudi z italijanskimi tajnimi službami, prostozidarsko ložo P2 in Vatikanom.
Prav tolpa iz Magliane je, naprimer, po nareku tajnih služb objavila lažno sporočilo Rdečih brigad o tedaj še neuresničenem umoru ugrabljenega Alda Mora, ki so ga nato zaman iskali v zaledenelem gorskem jezeru Duchessa. Šlo je za “iztirjevanja” preiskav in izziv teroristom Maria Morettija, naj Mora vendar ubijejo, kaj sploh čakajo…
Dr. Priore ve povedati, da je kriminalna tolpa iz Magliane na račun in posredovanje Vatikana pošiljala denarno pomoč Lechu Walesi in njegovemu neodvisnemu sindikatu “Solidarnosc”: približno 15 milijonov € (30 milijard lir). Drugi obrok pomoči je Solidarnosci poslala Ambrozijanska banka. Vatikanski zavod IOR, ki ga je vodil msgr. Marcinkus, je kriminalcem in banki obljubil vrnitev posojenega denarja, a objube ni držal. Bankir Calvi je protestiral, a so ga utišali. Skrivnostno so ga obesili pod dominikanski most (Blackfriars Bridge) nad Temzo v Londonu, kamor ga je pripeljal tržaški poslovnež in sodelavec lože P2 in tajnih služb. Zločinska tolpa iz rimskega predmestja je vrnitev posojila zahtevala z ugrabitvijo Emanuele Orlandi. Ko je razumela, da Vatikan ne popušča, so deklico ubili. V zameno za storjene usluge je šef tolpe iz Magliane Renatino De Pedis, ki so ga ubili leta 1990, zakopan v kripti bazilike Sant Apollinaire v Rimu, zraven svetnikov in drugih cerkvenih uglednežev. Kriminalec med svetniki…
Očitno postaja, da je atentat na papeža Janeza Pavla II leta 1981, bil le mafijsko opozorilo, ki je morda prihajalo celo izza vatikanskega obzidja.
Kaj je papežu povedal Ali Agca, ni znano. Je pa gotovo, da je Wojtila nemudoma odstavil direktorja vatikanske banke IOR monsinjorja Marcinkusa in ga imenoval za šefa njegove varnosti med potovanji na tujem. V resnici ga je Marcinkus pospremil samo v Kanado, kjer je skrivnostno izginil. Do smrti, pred nekaj leti, je živel v klavzuri nekega ameriškega samostana, kjer je imel na razpolago tudi teniška igrišča, ni pa smel komunicirati s svetom onkraj samostanskega zidu. V bistvu si je zaslužil nekakšno dosmrtno ječo.
