Tisto soboto, ko je milijon mladih po rimskih ulicah demonstriralo proti politiki Berlusconijeve vlade, se je v teatru Brancaccio zbralo nekaj tisoč predstavnikov opredeljene levice – komunistov obeh strank, levih socialistov Cesara Salvija ingibanja Delo in solidarnost sindikalista Patte.

Tudi formalno so ustanovili federativno Zvezo levice, ki se bo v približno enem letu dni preoblikovala v pravi politični osebek. Že sedaj bo nosilka glavnih političnih pobud levičarskih sil, ki stremijo po alternativi sedanji prevratniški desnici in plehkemu, jecljajočemu reformizmu tistih, ki se sami imenujejo “democrats”. 

Zveza levice se zavzema za alternativo desnici in noče dogovarjanja z njo ali iskanja kompromisov o spremembah ustavnega reda, kot pridigajo D’Alema in njegovi. 

Ne podpiramo nasilja, pač pa zagovarjamo razredni boj in odločno nastopanje študentov in mladine. 

Rimska skupščina je pokazala tudi razlike med nami. In jih ne smemo skrivati. Diliberto hoče združitev obeh komunističnih partij, Ferreru se zdi predlog preuranjen. Kdo ima prav, bo povedal razvoj dogodkov. 

Zveza levice je za dialog z vsemi silami, ki branijo ustavni red, ni pa podrejena nikomur. V tem se razlikuje z Vendolovo skupino Levica, ekologija in svoboda, ki – med drugim – na levi ločuje med komunisti in nekomunisti. Sama se kajpak opredeljuje za nekomuniste in s komunisti noče sodelovati. 

Zveza levice je nastala tudi v Furlaniji Julijski krajini. Zbrali smo se na videmskem gradu. Odslej bo v naši deželi in v pokrajinah delovala mreža koordinacijskih odborov ZL.