Natančno po pričakovanjih je florentinski župan, demokristjan Matteo Renzi, bil na “odprtih” primarnih volitvah izvoljen za novega tajnika Demokratske stranke. Podprlo ga je skoraj 70% volilcev, članov PD in tudi ne. Njegova tekmeca Gianni Cuperlo in Pippo Civati sta prejela 17 oziroma 13 odstotkov. V PD se torej pričenja Renzijeva doba. 

 

{jcomments on}

Nobenega dvoma ni, da je PD s temi zrežiranimi primarnimi volitvami nehala biti zmerno levosredinska stranka in je povsem pristala k pomolu konzervativnih demokrščansko usmerjenih sil. Padlo je tudi zadnje figovo pero in škoda za tiste, ki so upali, da bosta resnobni Cuperlo ali frazersko levi Civati  uspela premakniti politično os stranke, ki jo je določila oblast finančnega kapitala v EU in Italiji. Kajti dejstvo je, da je Renzi novi Berlusconi za naslednja leta: demagog, populist, brez vsebin, sposoben samo krilatic in poceni reklame. 

Kaj se bo zgodilo zdaj, je že mogoče predvideti. Renzfi bo skušal pridobiti na svojo stran enega izmed poražencev, da bi se pokril na levem boku, nato pa bo pričel svojo volilno kampanjo. Na vidiku je, če bi zmagal na prihgodnjih volitvah, nova sredinska vlada z Alfanom in Casinijem. SEL pa se bo morala odločiti: ali z levico, ali se bo podredila Renziju in zmernemu polu italijanske politike. 

 Prav zato je zdaj pomembno tudi, da se komunistična in alternativna levica združi in skuša levo od PD ustvariti kritičen pol, ki bo uravnovesil italijanska politična ravnotežja. Sicer bodo šle socialne in demokratične pravice po gobe v kratkem času.