Od 13. do 15. decembra je v Madridu potekal 4. kongres stranke Evropska levica, z naslovom “Spremenimo Evropo”. Med pomembnejšimi vprašanji, o katerih je razpravljalo okrog 300 delegatov iz več kot 26 strank članic in šestih strank opazovalk, je bila tudi morebitna kandidatura Aleksisa Ciprasa za predsednika Evropske komisije. Cipras, predsednik grške Sirize in najverjetnejši novi mandatar Grčije, je bil z veliko večino, 84 odstotki glasov delegatov in delegatk, potrjen kot kandidat Evropske levice. Kandidatura je močna simbolna gesta in pokazatelj enotnosti Evropske levice, hkrati pa priložnost, da se znotraj predvolilne dirke izpostavijo tudi socialistične ideje, ki jih kandidati kapitala in varčevalnih ukrepov gotovo ne bodo podajali.
{jcomments on}
Kongres je med drugim nagovoril tudi bolivijski podpredsednik in poudaril, kako pomembno je združevanje levice tudi na svetovni ravni. V primerjavi z Evropo je razvoj socialističnih idej in politik v Južni Ameriki bistveno bolj napreden. Delegati in delegatke so sprejeli tudi več resolucij, s katerimi so izrazili solidarnost s Kubo, Zahodno Saharo, se zavzeli proti nadaljnji militarizaciji Evropske unije in podprli nadaljni razvoj idej ekosocializma. Znotraj ženskega foruma Evropske levice je bila posebna pozornost posvečena hudim učinkom krize in varčevalnih ukrepov, ki jih v članicah EU doživljajo ženske. Zaradi razpada socialnih, zdravstvenih, izobraževalnih in pokojninskih sistemov so vedno bolj prisiljene ponovno prevzemati vlogo gospodinj in opravljati delo, ki ga je pred tem še zagotavljala socialna država. Še posebej hud je položaj v Grčiji, kjer se je v zadnjih štirih letih nasilje nad ženskami povečalo za okrog 47 odstotkov.
Referati delegatov in delegatk so pokazali na dejstvo, da se v bolj ali manj ostri obliki kriza in varčevalni ukrepi odvijajo v vseh državah Evropske unija. Od severa Finske do juga Grčije, od Portugalske do Poljske. Na to, da se razredne razlike in razslojenost v času krize samo še povečujejo, je opozoril referat španskega tovariša, ki je poudaril, da ima v 47-milijonski Španiji kar 25 % bruto domačega proizvoda v rokah samo 1.600 španskih družin. Kongres se je lahko seznanil tudi s položajem v Sloveniji, saj sta o njem spregovorila Matjaž Hanžek iz Stranke za trajnostni razvoj Slovenije in Anej Korsika iz Iniciative za demokratični socializem.
