Karolina Koglot je Slovenka, ki že zdavnaj živi v Venezueli. Naprošena, naj pove svoje vtise, je napisala svoje kratko pričevanje. V domači slovenščini, ki pa je vsem razumljiva. Berite, ker je iskrena in resnicoljubna.

V četrtek 31. januarja 2019, je v senatu zapadel rok za predstavitev popravkov k ustavni reformi vladne večine, po kateri se število članov parlamenta skrči za eno tretjino. Torej 400 poslancev in 200 senatorjev. V zadnjem trenutku smo bili priča nekaterim novostim.  

  Pa smo tam. Ponavlja se čilski primer. Ko ZDA nekaj hočejo, izropajo, a pred tem si ustvarijo alibi v javnem mnenju. Tako so najprej demonizirali bolivarsko revolucijo v Venezueli in njena predsednika, najprej Chaveza in nato Madura. Sledila je trdna gospodarska blokada, zaradi katere sicer z nafto bogata država...

  Dimne zavese v Italiji pokrivajo zločinsko naraščanje fašističnih metod v družbenem življenju. Črnožolta vlada izroči libijskim rabljem, ki jih je plačal že “demokrat” Minniti, štiristo brodolomcev, med njimi ženske in otroke. Tam jih čakajo mučenje, posilstva, suženjstvo in lakota. Toda italijansko načelo je “oko ne vidi, srce ne boli”....

  Gorica je že spet doživela burno sobotno jutro, Zaradi izenačenja med fašisti in protifašisti je namreč notranaje ministrstvo preko svojih izpostav dopustilo bodisi sprejem veteranov nacifašistične kvizlinške vojske X MAS v prostorih županstva, kakor tudi solidarnostni shod fašistov tretjega tisočletja Casapound in, končno, na Travniku zborovanje protifašistov, ki ga...

    Srečno Novo leto 2019! Hm, najbrž ne bo povsem srečno, niti veselo za delovne in napredne ljudi v Italiji in zahodni Evropi. Skoraj gotovo bo, oziroma je, leto strahu, negotovosti in nemoči.

  Kaj se plete pred majskimi evropskimi volitvami? Za žoltozeleno vlado bo to prvi pomembnejši politični preizkus, kjer sta pomembna dva podatka: koliko glasov bo Salvinijeva Liga pobrala Gibanju 5 zvezd, da bi tako še bolj uravnovesila svoj vpliv na vlado in, drugič, ali se bo vendar spfremenil odnos Italijanov...

  Po mesecu dni demonstracij, cestnih blokad in spopadov s policijo še vedno ni dovolj jasno, kaj pravzaprav je “upor rumenih jopičev”, ki pretresa Francijo in zdaj tudi Beneluks. Oziroma, ali ima družben izvor in politično vsebino.  

  Drži, zgodovina se ne piše s „če“-ji. Piše se na osnovi dejstev, pričevanj in dokumentov. In kljub temu je njena interpretacija večkrat sporna ali dvoumna. Zato naj nam bralci ne zamerijo, če ob problemu financiranja manjšinskega tiska poskusimo tudi napisati nekaj, čemur bi rekli fantapolitičnega. Naj pa bralci vedo,...

    Zadnje čase so se naše krovne organizacije skupaj s slovensko vlado in diplomacijo spet lotile vprašanja zastopanosti naše manjšine, ki je tokrat kot še nikoli prej na kocki. Ljubljana obljublja svoje posredovanje, medtem ko v okviru slovenske manjšine o tem ni bilo vsebinskih razprav. Le skupina reformistov zbrana...