Evropska ubnija je sporočila Združenim narodom, da bo do leta 2020 zmanjšala onesnaževanje atmosfere za petino, če pa bodo tudi drugi (beri ZDA in Kitajska) spoštovali sklepe iz Kjobenhavna, bo izpuhe skrčila kar za tretjino. Naravovarstveniki sicer pravijio, da bi jih morali zmanjšati vsaj za 40%, sicer bodo ukrepi neučinkoviti.

  Dejstvo je pa, da je svetovni kapitalizem podrejen zakonu tržišča in dobička in ga usoda ljudi ne briga. Navsezadnje je mogoče ljudi poneumljati ali pa prepričati, da bomo na dolgi rok vsi že na onem svetu.

{jcomments on}

   Pa bi se morali vendar vprašati, kaj pa lahko mi storimo, da zmanjšamo onesnaževanje okolja in zraka? Tu ne gre samo za osebne izbire na področju potrošnje energije, pač pa za politične odločitve, ki zadevajo delovanje javnih uprav. 

   Država bi morala prepovedati proizvodnjo in prodajo avtomobilov, ki preveč onesnažujejo. Njihovo zamenjavo naj podpre z davčnimi olajšavami in popusti. 

V mestih naj bo zasebni promet omejen, javni pa okolju prijazen: tramvaji, avtobusi, metroji. Medmestni promet naj vzdržuejjo železnice, ki so v Italiji in Sloveniji predpotopne. Potrebujemo moderno omrežje vlakov, ne pa TAV skozi Glinščico. 

Doma lahko marsikaj storimo. Dr. Umberto Veronesi svetuje, da jemo manj mesa. Kajti reja živine je prvi med dejavniki onesnaževanja. Manj mesa pa pomeni čist zrak in manj lačnih v tretjem svetu. 

Občinske uprave bi lahko prepovedale svetlobno onesnaževanje noči, ko je preveč cerkva, gradov in spomenikov razsvetljenih po nepotrebnem. 

Oblast naj stimulira nabavo sredstev za proizvodnjo čiste alternativne energije s sončnimi panoji in podobno. Začne naj pri javnih zgradbah, kot so vrtci, šole, komisariati, uradi in podobno. 

V Trstu pa naj se prepove  izgradnja žaveljskega uplinjevalnika, ki škoduje zraku, varnosti ljudi in morja.