Kardinal Tarcisio Bertone meni, da je pedofilija posledica homoseksualnosti, tudi v katoliški cerkvi.
Stališče je naravnost sramotno, posebno še, ker prihaja na vrhuncu poskusov, da bi odkrivanje pojavov pedofilije v katoliški cerkvi ožigosali kot zagovor proti Vatikanu.

 

{jcomments on)

V bistvu gre za sprevračanje pojmov, saj se cerkev vnaprej pere vsake odgovornosti, obsoja pa novinarje, sodnike in sploh javnost, ki je na to postala občutljiva. Kakor če bi nekdo razbil ogledalo, ker se je v njem videl in spoznal, da je grd.
Papež se je s pismom opravičil irskim otrokom, ki so bili množična žrtev pedofilskih napadov. Podobno se vrhovi cerkev opravičujejo desno in levo, v ZDA ali Nemčiji, vendar pa tako, da si po opravičilu pričakujejo javno pohvalo. Kakor da bi ne šlo za hude posledice, ki so jih utrpele žrtve pedofilskih napadov!
Ameriški časopisi so še posebej izpostavili odgovornost kardinala Ratzingerja, ki je pred leti z okrožnico svetoval, naj se podobne primere pomete pod preprogo in obravnava kar se da previdno, daleč od organov pregona. Duhovnike, ki so zlorabljali otroke, so kratkomalo premestili v drugo župnijo. In to je bilo vse.
V zagovarjanju cerkve in poskusih zmanjševanja grozote pedofilskih zlorab je pri nas šel najdlje pisatelj Alojz Rebula, ki je v velikonočni “Družini” ožigosal novinarje, ki obsojajo duhovnika, če je med veroukom pobožal učenca… Rebula ni neumen in dobro ve, da ni obsojanje vredno, če katehet poboža po glavici otroka med veroukom, pač pa, če ga po verouku v zakristiji posili ali drugačno spolno zlorablja. Rebuli in “Družini” bi vendar moralo biti znano, da sta v slovenskem centralnem zaporu na Dobu zaprta dva duhovnika, ki sta dolgo zlorabljala mladoletnice in otroke. Nihče med njima ni božal otroških glavic med veroukom!
Cerkveni dostojanstveniki in verski talibani pač ne branijo ne Boga ne vere, pač pa le oblast rimsko katoliške cerkve in njene posvetne koristi. V nasprotnem primeru bi se morali spomniti da je Jezus Kristus rekel: “Kdor je storil kaj hudega enemu izmed teh malih, je bolje, če si zaveže mlinski kamen za vrat in se potopi v globino morja.”

Vseakor gre dodati, da pedofilija ni doma samo v katoliški cerkvi, pač pa povsod, kjer prevladujejo mashilizem in oblastniška samovolja. Kajti spolna zloraba je predvsem, če že ne izključno, dokazovanje oblasti in moči. Največ je je pravzaprav v samih družinah in o tem se premalo ve. Včasih zalotijo učitelja, ki zlorablja otroke. Nekaj primerov je bilo tudi v Trstu. Zanimivo je tudi, da pedofile čaka v zaporih dodatna kazen, kajti navadni zločinci te kaznjence dodatno kaznujejo, tudi fizično, ker jih ne prenašajo. O zlorabah se je doslej premalo pisalo in tudi izkrivljeno, saj je očitno, da vera pri tem nima nič, kakor tudi spolna nagnjenja ne.