Kolikšna je cena demokracije? In kolikšna za politiko? Če bi hoteli samo šparati, bi se v politiko spuščali samo največji bogataši, kakor Berlusconi. Toda srž napredne demokracije je v tem, da se v politiko spuščajo tudi preprosti ljudje, delavci, mladina, brezposelni. Da ubranijo svoje koristi in delajo za dobrobit družbe, in ne samo za svoje.

{jcomments on}

Zato je prav, da ima politika svojo ceno, ki pa mora biti pravična. To pa je cena, ko predstavniki ljudstva ohranijo svojo svobodo vesti in je nihče ne more kupiti, pa tudi prodajati je ne smejo. In je cena, ko se nihče na okorišča, zato pa svojo politično dejavnost uresničuje tudi z javno pomočjo. Za tisk časopisov in drugega gradiva, za sedeže, telefone.
Vsi vemo, da si je politična “kasta” privoščila precej več od tega, kar bi bilo pošteno. In to ni dovolj. O razširjeni korupciji pričajo škandali, ki bruhajo na dan (kot so Anemonejevi 400 naslovi ljudi, katerim je privoščil stanovanje ali popravila, v zameno pa dobival naročila za javna dela, kot ob potresu ali za G8 na Maddaleni, ki ga potem niti ni bilo).
Sedaj ne napočil čas, ko bi morali nekaj varčevati. Vsja po grški krizi. In čeprav Berlusconi vztraja pri trditvi, da se Italiji godi dobro, pripravlja finančno varčevalni manever za 25 milijard evrov. V vladi priznavajo, da bodo tokrat zahtevali v”pot in kri”.
Ni treba posebej ugibat, komu bo vlada predlagala, naj stiska pas in se žrtvuje. Delovnim ljudem, pač. In upokojencem. Pa gospodinjam, ki bodo morale varčevati pri hrani in najnujnejših dobrinah. Klestili bodo znanje, šolo, znanost, raziskave. In družbene storitve, kot je zdravstvo.
Da bi zmanjšali vojaške stroške ni govora. Tudi mostu čez sicilski preliv se ne bodo odpovedali, saj so ga obljubili mafiji, ki že šteje denarce.
Davkov bogatašem tudi ne bodo zvišali. Kje pa. Se Emma Marcegaglia in Montezemolo razjezita!
Da bi pa ljudstvo imelo kost za glodat, je minister Calderoli, najpametnejši med člani vlade, predlagal, naj bi poslancem, senatorjem in ministrom zmanjšali plače za celih 5%.
Oho! Celih 5%…
Člani parlamenta imajo visoke plače: približno 6 tisoč evrov na mesec. Obljubljenih 5% znaša torej 300 evrov mesečno. Torej 3600 evrov na leto!
Kje je goljufija in varanje javnega mnenja? Preprosto povedano. Člani parlamenta imajo res 6000 evrov mesečne plače, toda hkrati prejemajo razne doklade za nadaljnjih 8 tisoč evrov. To so doklade za hotel, vožnjo do letališča, telefon in življenjske stroške v Rimu. Na teh 8 tisoč evrov pa Calderoli ne predlaga klestenja. Kdove, morda jih bodo celo povišali za 300 evrov, da se ne bo nič poznalo…
In bodo ljudje zadovoljni, ker so jih lepo nategnili.
Povejmo jim, da je komunistična levica vedno nasprotovala pretiranim zaslužkom izvoljenih članov parlamenta. Zakaj bi jim raje ne plačevali najemnino za službeno stanovanje, taksi do letališča, tajniške posle in še kaj, ne pa dajali denarja v njihov žep? Desnica raje predlaga krčenje števila izvoljenih v občinskih svetih in deželah. Da bi bilo čimmanj opozicije, predvsem na levi.

Petodstotno šparanje na plačah članov parlamenta je le kaplja v morje potrate in razsipavanja javnega denarja. Varčujmo raje pri članih upravnih svetov javnih podjetij, ministrskih svetovalcev, visokih funkcionarjev in celi plejadi parazitov politike, ki je javno mnenje sploh ne pozna, ker je skrita v velikih palačah oblasti, dela za kulisami.
Zakaj vlada ne obdavči velikih premoženij? Berlusconijevih vil? Tu bi država nekaj zaslužila. Mar ne?