Konec marca je razpisan referendum o krčenju števila članov parlamenta. Ustavni zakon so vsilili „črički“, ki so svojo propagando utemeljevali na boju proti „kasti“, kateri tudi sami pripadajo, in njenim privilegijem. Pri čemer pa so skrbno pazili, da bi si ne krčili mesečne plače 20 tisoč evrov… Pač pa so okletsili parlament za tretjino, sprva v spomočjo Lige, nato pa nedoslednih „demokratov“, ki so dvakrat glasovali proti, a so se premislili, da so lahko stopili v novo vlado. Tako bi poslanska zbornica imela 400 poslancev, namesto dosedanjih 630, senat pa 200, namesto 315.
{jcomments on}
Ne gre za številke in proračunske stroške. Ti so namreč naravnost smešni. S krčenjem števila članov parlamenta bi namreč prihranili 57 milijonov evrov letno, kar znaša 0,007% državnega proračuna, oziroma 1 evro in 10 centov za vsakega državljana. Skratka, prihranek znaša eno kavo na leto za vsakega izmed nas. 57 milijonov evrov, kolikor znaša prihranek, ki so ga nam priborili „črički“, ne odtehta niti ENEGA DNEVA VOJAŠKIH STROŠKOV. V zameno pa nam odvzemajo pravico, da izbiramo svoje predstavnike, saj bi postavili še nove pregrade, začenši z volilnim pragom 4 ali 5%, kar pomeni, da lista, ki zbere tudi milijon mglasov, nima pravice do svojih zastopnikov. Najbolj prizadete bodo torej alternativne manjšinske stranke in pa narodne manjšine, kot smo Slovenci v Italiji. To tudi dobro vemo.
Pravijo, da so ljudje naveličani nesposobnosti parlamenta in njegovih zakonov, kar je tudi res, vendar se ta problem ne rešuje z manj parlamentarci, pač pa z boljšo izbiro volilcev in pravico vsakega, da vzdržuje stik s svojim predstavnikom. To pa je problem volilnega sistema, ne ustavnega določila o članih parlamenta.
Pravijo tudi, da ima Italija preštevilen parlament. Kar je debela laž. V Italiji vsak član parlamenta odtehta stotisoč volilcev, kar je evropsko povprečje. S krčenjem za eno tretjino pa bi Italija padla na najnižjo stopničko.
Res je nekaj drugega. Volilni sistem je zdaj tak, da ljudje ne odločajo o ničemer, saj o kandidaturah in izvolitvi odločajo vodstva večjih strank, ki odrivajo manjše na robv dogajanja, da bi lahko vedrile po mili volji.
Pravijo tudi, da nima smisla glasovati, češ da kvorum ne bo dosežen. Lažejo, ker za ustavne referendume ni kvoruma. Vsak NE bo imel svojo težo.
Toda pravijo tudi, da so ljudje proti parlamentarcem. Ni res, v italijanski zgodovini so volilci že dvakrat zavrnili krčenje demokratičnega predstavništva in torej tudi v tretje gre rado. Pač pa je treba narediti vse, da bo parlament zaraes slika italijanske družbe, vključno s politiičnimi in narodnimi manjšinami.
Časa je slab mesec. Vedeti moramo, da ne branimo številčnega parlamenta, pač pa demokratično pravico državljanov do svojih zastopnikov. Branimo ustavno demokracijo.
Zato izkoristimo ta čas in poskrbimo, da bodo naši ljudje osveščeni in bodo na referendumski glasovnici prekrižali NE. To bo klofuta vsem, ki se požvižgajo na demokracijo.
