Kakor vsako leto se tržaška desnica javno zgraža, ker po starodavnem izročilu v naših vaseh pred prvim majem izpostavijo rdeče delavske prapore. Gre za niz tradicionalnih dejanj, kot so kresovi, budnice, pohodi in drugi prazniki. Navsezadnje prvi maj v Trstu ni samo praznik dela, pač pa tudi obletnica osvoboditve, ko so partizani zavzeli mesto in ugasnili krematorijsko peč v Rižarni.

 

{jcomments on}

 

Nostalgiki fašizma in nacizma si ne dajejo miru. Zato iščejo vsako priložnost, da netijo spore in sovraštvo. Motijo jih rdeče zastave, pa se oglasi ligaš Polidori, sicer podžupan, ki trdi, da je treba zastave oglobiti, če jih ne snamejo po enem tednu. Kajti izmislili so si, da rdeče (titovske?) zastave visijo 40 dni, toliko kolikor je trajal „partizanski teror“ v mestu…

Laž se niza za lažjo. Vendar naj se desničarji pomirijo, kajti rdeče zastave bodo visele vsako leto. In še več jih bo.

Žal pa se desnici približuje tudi Pilatovsko stališče „democrsats“, ki mislijo, da so uravnovešeni, če obsojajo oboje, saj jih rdeče zastave motijo, kakor partizanske. Pri tem pa je zanje značilna dvoličnost. V okolici do za partizane in rdeče zastave, v večinskem okolju in mestu pa proti. Misleč, da se dvoličnost poplača. Sramotno.